Zvončki in trobentice, mačice, vijolice

Cvetoče pojoča nova pomlad vedno spomni na to, česar nismo pozabili, a ne vemo za to. Torej se ozrimo naokoli ter poglejmo, kaj smo jedli, ko nas še ni bilo.
Nekaj divjega, gotovo. Tisto, kar ne beži, torej rastline, je dostopnejše od tega, kar teče. Nekaj pa tudi leze in gomazi in to je bilo na jedilniku vedno, ko je prilezlo mimo ali ko smo se sklonili do tal. Vse to divje je še vedno za pojesti tako kot takrat, ko smo še obvladali visoko tehnologijo obdelave kamna. (Pa naj kdo naredi ostro retuširano rezilo, če zna.) Večinoma se jé vse, kar rastlin je, nekaj malega pa niti ne. Vsaj 2000 ob več kot 3500 rastlin, ki rastejo pri nas, je tako ali drugače uporabnih v prehrani. Če to kaj pove.

 

Mačice z jajci: popražimo jih na vročem maslu, vmešamo dve jajci ali tri ter spečemo.

 

 

Dobro, zvončkov zdaj ne bomo jedli, ker so malo strupeni. Nič manj, če ne bolj pomembna informacija je, da so tudi psihoaktivni. Galantamin, eden od alkaloidov, ki ga vsebujejo tako čebulice kot nadzemni deli, se je izkazal z zdravilnimi učinki pri Alzheimerjevi bolezni, tako da mora verjetno imeti nekaj s spreminjanjem ravni dopamina v naših možganih. A nas na tem mestu zanima le, da veljajo prekuhane ali pečene čebulice v majhnih količinah za užitne.
Trobentice in vijolice so druga zgodba. Damo jih na solato in še kam. Ampak mačice? Pa ja ne bomo jedli mačic? (Pozor: so psihoaktivne!)

 

Ocvrte mačice: ocvremo jih v vroči maščobi do bolj ali manj rjave barve. Ponudimo s kislo smetano.

 

Povsem neznano je, da imajo mačice vpliv na psiho in pogled na svet. Pravzaprav spadajo med rastline učiteljice. Ampak na drugačen način.
Marsičesa se lahko naučimo od mačic. Med drugim to, da nič ni tako kot se zdi, vsaj kar se hrane in še česa tiče. Ker mačice – so ne le užitne, ampak tudi, vsaj nekatere, tudi okusne in sploh neobičajno aromatične. Tudi zdravilne, sploh vrbove, topolove in orehove. Ne pozabimo niti na leskove, jelševe (njihova za prehrano primerna sezona je že mimo in spet pride na vrsto pred naslednjo pomladjo) in brezove mačice.

 

Mačice damo na solato in je, kar še ni bilo.

 

Zatem nam mačice pojasnijo še, da jih jemo, ko so povsem zaprte, sicer pod zobmi drobimo nekaj kot žaganje. In da damo kaj mastnega zraven, ker so zmerno do bolj grenke, a bogate z beljakovinami. Lahko jih cvremo, pražimo, kuhamo, damo v solate, vlagamo v kis, posušimo za pripravo palačink in biskvita ter ustvarimo še kaj za psiho aktivnega. Ker ob primerni lakoti in dobrem divjem mačičnem teku je zagotovljen osvežen pogled na hrano in svet.

 

Fižolov pire z mačicami: v fižolov pire, v katerem naj ne manjkajo koščki slanine ali vsaj oljčno olje, narezan čemaž in malo soli, vmešamo mačice ter potresemo z mačicami.

Dario Cortese
Dario Cortese

Je ponosni vodja pasjega tropa, ki ga pelje vsak dan ven, torej trop njega. Po izobrazbi je stezosledec, zato se kar naprej izgublja, medtem ko išče nove poti. Po poklicu je hribolazec in dolgolazec, saj živi v Dolgem Lazu, dolgem tako, da mu konca videti ni. Rad je v družbi rastlin in gob pa tudi rad jé in je. O tem je napisal tudi nekaj knjig.

Zadnje v čebelnjaku:
Morda vas zanima tudi: