Na kavi z zaposlenimi - Andrej Baus

Ni lepšega, kot sedeti z znancem, prijateljem kje v samoti vrveža mesta in kramljati o čemerkoli. Tokrat sem z Andrejem Bausom. Ali Bausem? Ne, z Bausom je pravilno in prav, o se preglasi v e samo za c,č,ž,š in j. Preverjeno. Jezik pač deluje po svojih pravilih.

 

Andrej Baus je v OSAP sistemski inženir, njegova preokupacija pa so Fujitsu, tehnologije NetApp, tehnologije Microsoft, paleta vsega je velika, tudi Andreja ni malo skupaj, velik, postaven, športnik, vesel in iskriv. Hitro govori, žubori. Potok. Znanje si je, ob tem, da je hodil v srednjo štiriletno šolo za telekomunikacijo in potem še v višjo, nabiral vsepovsod, kjer se je dalo. Z nasmeškom, znakom, da se je oglasilo nekaj iz otroštva, pove, da pozna tudi še analogni svet, dedkov svet, povezan v čas in prostor. Iz roda v rod duh išče pot. Dedek mu je marsikaj povedal, ker mu digitalno smrdi, ampak zdaj je svet drugačen. In nasmeh iz zgodbe o dedku se pretoči v novega v pripoved o zdajšnji družini, o otrocih in ženi. O vzgoji in skupnem bivanju tu v OSAPu in doma. O izletih, hribih, njegovem navdušenju za šport in ribištvo… O ločevanju med delovnim tednom in družinskimi konci tedna.
Potok besed teče, skozi tolmune premisleka in čez kamne spomina.

Aleš Leko Gulič
Aleš Leko Gulič

Rojen pravo leto in preživel vse, kar se je dogajalo v Trbovljah in po drugod zadnjih šestdeset in še nekaj let, sicer tudi na študiju in delu v Ljubljani, Ampak kot dnevni migrant. Zdaj v pokoju.  Never surrender! Sodelavec pri kakšnem filmu in take reči. Bajkerske, recimo. Pa Dedek Mraz, kadar pride čas zanj. Rdeći križ. Delavski dom Trbovlje, Rock Radio vsako nedeljo ob osmih in Osapov Čebelnjak z novimi zadevami ob petkih.

Zadnje v blogu Čebelnjak:
Morda vas zanima tudi: