Potopljeni zaklad Sulejmana Veličastnega

Le kdo se v tej poletni vročini ne bi želel vsaj malo namočiti v (nekoč…) našem Jadranu? Pa ne samo to; marsikdo si natakne tudi potapljaško masko in malo poškili pod morsko gladino. Še posebej za take navdušence sem spisal današnji prispevek.

 

Sv Pavao
V slabem vremenu se voda na skalah, ki so na plitvini Sveti Pavao južno od Mljeta tik pod vodno gladino, vidno peni. Zato sklepajo, da je do brodoloma verjetno prišlo v lepem vremenu ali pa so ladjo morda zasledovali gusarji. Foto: Arne Hodalič

 

Ja, bili so tudi časi, ko se naši, arbitražno-nebulozni politiki niso prepirali o lastništvu zaliva Sv. Gere ali Piranskega vrha in je bil cel Jadran preprosto poimenovan le Beneški zaliv. To so bili časi mogočne Serenissime, ki pa niti najmanj ni bila tako vedra, kot namiguje dobeseden prevod njenega uradnega imena. Beneška republika, ki je na višku svojih moči od 15. do 18. stoletja obvladovala Mediteran in diktirala trgovino še precej širšega območja namreč niti slučajno ni dovoljevala, da bi se ji kdo vtikal v te donosne zadeve. A vedno močnejši otomanski imperij   si je ravno tako želel omastiti brke s sadovi cvetoče trgovine, ki je Benetkam prinesla slavo in predvsem denar. Odločilni preobrat za prevlado nad Mediteranom se je zgodil leta v 16. stoletju, natančneje l. 1571 v znameniti bitki pri Lepantu, kjer so združene evropske sile popolnoma porazile turško mornarico, ki se je v tistem času vedno bolj stegovala v ta prostor. V opozorilo, da se z Serenissimo ni šaliti, so še med bitko odsekali glavo poveljniku turške flote Mehmet Aliju in jo, zgolj v edukativne namene seveda, nataknili na kol na krščanski poveljniški ladji in se z njo malo vozakali naokoli. Turki si še dolgo niso opomogli, saj so izgubili skoraj celotno mornarico in na tisoče mornarjev. Stvari so se spet vrnile v ustaljene tire in že v nekaj letih po lepantski bitki je trgovina stekla, kot še nikoli. Bogato natovorjene trgovske ladje (seveda zdaj samo beneške!) so plule med Istanbulom in Benetkami, kot da se ni nič zgodilo … Vozilo se je v obe smeri in to predvsem dragocene tovore za razvajene otomanske velikaše in za prav tako razvajeno beneško plemstvo. V Benetke so poleg velikih količin žita prihajali izdelki umetnostnih obrti, surova svila, bombaž, svilena tkanina, usnje, tkanine iz kamelje dlake, konjska oprema, z arabeskami okrašeno orožje in keramika. Iz Benetk pa so na vzhod izvažali steklo, luksuzne tkanine, zlatarske izdelke, očala, papir, milo, ure ... Okna Sulejmanove mošeje so na primer imela okrogla večbarvna muranska stekla. Seveda ni vedno vse šlo gladko; nevihte, skrite čeri in včasih tudi gusarji so terjali svoj davek in marsikatera od teh ladij se je potopila. Zelo veliko jih je bilo izgubljenih tudi v vzhodnem Jadranu, današnji Hrvaški. In raziskovanje ene od teh razbitin sem dokumentiral lani jeseni.

 

Sv Pavao
Dobrih 400 let, kolikor je minilo od brodoloma, je večino organskih materialov uničilo, v pesku pa so se vendarle ohranili ostanki ladijskih reber in še nekateri drugi leseni deli. Foto: Igor Miholjek

 

Sv Pavao
Pred več kot 400 leti potopljena ladja je bila okoli 24 metrov dolga benečanska trgovska jadrnica z enim ali več jambori. Po mnenju beneškega arheologa dr. Carla Beltrameja je bila verjetno podobna ladji, upodobljeni na reliefu grobnice kapitana Alessandra Contarinija (1486-1553) v baziliki Sv. Antona v Padovi. Foto: Giorgio Deganello / Archivio «Messaggero di sant'Antonio»

 

Sv Pavao
Podvodni arheologi med delom na globini okrog 50 metrov na ladijski razbiti Sv. Pavao. Foto: Arne Hodalič

 

Sv Pavao
Podvodni arheologi med delom na globini okrog 50 metrov na ladijski razbiti Sv. Pavao. Foto: Arne Hodalič

 

Ko je poleti leta 2007 v bližini otoka Mljet skupina potapljačev iz Zagreba naletela na stare ladijske razbitine, si niso mogli predstavljati, za kako zelo posebno odkritje gre. Po nevarnih, istoimenskih čereh v bližini so jih poimenovali Sv. Pavao. Izkazalo se je, da to ni bil samo še en brodolom med brodolomi, pač pa potopljena beneška trgovska ladja iz 16. stoletja natovorjena z neprecenljivim tovorom izniške keramike. Zakaj je ta ladja plula čez nevarno plitvino južno od Mljeta, ni znano. Morda so jo zasledovali gusarji, morda jo je preganjalo slabo vreme ali pa je kapitan samo spregledal nevarno plitvino tik pod vodno gladino. V slabem vremenu je namreč plitvina dobro vidna, saj se tedaj voda na njej peni, v lepem vremenu pa je videti povsem nenevarna. Čas brodoloma so arheologi določili s pomočjo najdenega ladijskega zvona z letnico 1567 in nekaterimi najdenimi kovanci. Ladja naj bi se torej potopila med letoma 1574 in 1595. To je bilo obdobje tik po vladavini Sulejmana Veličastnega in prav pod njegovim pokroviteljstvom so v mestu Iznik, nedaleč od Istanbula izdelovali najkvalitetnejšo in najlepšo izniško keramiko. V avkcijskih hišah, kot sta Sotheby's in Christies, posamezni primerki dosegajo ceno 30.000 funtov in več. Na Hrvaškem so arheologi doslej našli črepinje izniške keramike le v Dubrovniku in na srednjeveškem gradu Ružica pri Orahovici v Slavoniji, ohranjenega celega keramičnega posodja pa ne, in doslej še nikjer drugje na svetu niso našli potopljene ladje s tako dragocenim tovorom. Na svetu je le okoli 3000 ohranjenih primerkov originalnih  izniških porcelanskih  posod iz 16. stoletja in v tej razbitini so jih doslej našli več kot sto in  raziskovanja še zdaleč ni konec, saj podvodne arheologe čaka še veliko dela v prihodnjih letih.

 

Sv Pavao
Potapljača s pomočjo t.i. mamutskega sesalca preiskujeta morsko dno na globini okoli 45 metrov. Foto: Arne Hodalič

 

 

Potapljali smo v globinah okrog 50 metrov in na tej delovni globini ostajali tudi po 30 in več minut. Pri tako dolgih (in relativno globokih!) potopih so tudi dekompresijski postanki zelo dolgi. Skrajšali smo jih z kisikom obogatenim zrakom za dihanje na dnu, na dekompresijskih postankih pa smo od 6 metrov navzgor dihali čisti kisik! A kljub temu smo pod vodo ostajali tudi do 2 uri.

 

Sv Pavao
Pritisk vode iz gasilske črpalke po ceveh poganja mamutske sesalke s katerimi arheologi odkopavajo razbitino Sv. Pavao.  Foto: Katja Bidovec

 

Sv Pavao
Podvodni arheologi Hrvaškega zavoda za restavriranje se pripravljajo na potok v globino skoraj 50 metrov na razbitino Sv. Pavao. Foto: Katja Bidovec

 

Sv Pavao
Podvodni arheologi Hrvaškega zavoda za restavriranje se pripravljajo na potok v globino skoraj 50 metrov na razbitino Sv. Pavao. Foto: Katja Bidovec

 

 

Reportažo o tem odkritju sta ta mesec objavila slovenski in hrvaški National Geographic, pred mano pa so že nove poletne počitnice … Kje? Ja s fotoaparatom nekje pod vodo v Dalmaciji! :)

 

Sv Pavao
Arheolog Pavle Dugonjić z morsko vodo čisti vazo, ki jo je potapljač prinesel na površje.  Foto: Katja Bidovec

 

Sv Pavao
Dragocena izniška keramika je po 400letih spet ugledala luč dneva… Foto: Katja Bidovec

 

Sv Pavao

 

Sv Pavao

 

Sv Pavao
Krožniki, vrči, skodelice, vaze ... Keramično posodje, izdelano v 16. stoletju v turškem mestu Iznik, je danes zelo redko. V ladijski razbitini Sv. Pavao pri Mljetu je bilo doslej odkritih več kot sto odlično ohranjenih primerkov. Foto: Arne Hodlič

 

Sv Pavao
Latinska številka MDLXVII (1567) na ladijskem zvonu najbrž pomeni letnico, ko je bila ladja splavljena. Izdelal ga je najverjetneje beneški mojster Zuanbatistta del Ton, imigrant istrskega porekla. Foto: Arne Hodalič

 

Sv Pavao
Na ladji je bilo najdenih tudi veliko srebrnih kovancev, evropskega in  otomanskega izvora. Foto: Arne Hodalič

 

Sv Pavao
Restavriranje podvodnih najdb je dolgotrajen postopek. Potem ko je bil približno eno leto v bazenu s sladko vodo, ki je iz keramike odstranila morsko sol, se je dragocenemu krožniku posvetila restavratorka Maša Vuković Biruš. Foto: Arne Hodalič & Katja Bidovec

 

Sv Pavao
Zemljevida iz navtične knjige Kitab Bahriye, ki jo napisal in narisal admiral Piri Reis (1465/70‒1553), znameniti osmanski kartograf, geograf in morjeplovec. Knjiga je prvič izšla leta 1521. Na levi je pomorski zemljevid Jadranskega morja, ki se je takrat imenoval Beneški zaliv. Na desni pa zemljevid otoka Mljet, kjer so našli ladijsko razbitino Sv.Pavao. Foto: “The Walters Art Museum, Baltimore”

 

Sv Pavao
Zemljevid Benetk iz navtične knjige Kitab Bahriye, ki jo napisal in narisal admiral Piri Reis (1465/70‒1553), znameniti osmanski kartograf, geograf in morjeplovec. Knjiga je prvič izšla leta 1521. Foto: “The Walters Art Museum, Baltimore”.

 

Sv Pavao
Najdbe z Mljeta so bile javnosti prvič predstavljene leta 2015 v muzeju Mimara v Zagrebu, lani pa tudi v dubrovniških muzejih. Za javni prikaz najdb vlada veliko zanimanje tudi v Turčiji, Londonu, Marseillu... Foto: Arne Hodalič

 

Sv Pavao
Keramične ploščice iz Iznika pokrivajo zidove mnogih mošej in palač, predvsem v Istanbulu. V obdobju 1480‒1670, ko so delovale pod pokroviteljstvom osmanskega dvora, so delavnice v Izniku doživljale svoje zlate čase. Foto: Arne Hodalič

 

Sv Pavao

 

Sv Pavao
S umetelno izdelanimi izniškimi ploščicami so prekriti med drugimi tudi zidovi v istanbulskih Modri in Sulejmanovi mošeji ter palači Topkapi. Foto: Arne Hodalič
Arne Hodalič
Arne Hodalič

Slogan mojega življenja je »You can sleep when you’re dead« in tega se držim vsak dan bolj! S podjetjem Our Space sodelujem že vrsto let in skupaj smo pripravili celo vrsto uspešnih dogodkov, predavanj ter team buildingov. Najlepše pa je takrat, ko me Jure (direktor Our Spacea) z družino obišče na morju in skupaj na žaru obrnemo kakšno ribo. Takrat je življenje še lepše.

Zadnje v čebelnjaku:
Morda vas zanima tudi: