IT srečanje na sončni strani Alp

Programi naših poslovnih srečanj morajo biti vedno bolj pestri, za kar smo si čisto sami krivi. Razvadili smo naše udeležence in vedno več domišljije je potrebno, da dokažemo da smisel življenja ni samo v ničlah in enicah. Tokrat smo si za lokacijo srečanja izbrali idilično alpsko vasico Mojstrano. Bazni tabor je bil Slovenski planinski muzej, ki že sedmo leto vabi obiskovalce k raziskovanju in sprehodu skozi zgodovino hribolazenja.

 

 

 

Radi se pohvalimo, da spremljamo novodobno IT tehnologijo in z ustreznimi filtri izluščimo iz palete produktov in rešitev samo tiste, ki imajo nek smisel, predvsem pa sposobnost preživetja. V otvoritvenemu delu srečanja je Matej Moškon predstavil hiperkonvergenčno infrastrukturo. Večkrat je že poudaril, da so čas in prioritete med seboj zelo odvisne spremenljivke. Kako torej zagotoviti, da bo delo opravljeno, a še vedno dovolj časa za uvajanje novih tehnologij, izobraževanja, morda celo udeležbe na kakšnemu naših srečanj? Na trgu hiperkonvergenčnih rešitev se je pojavil tudi NetApp s svojim konceptom in odgovorom na številne izzive, ki se vsakodnevno srečujemo tako v klasičnih podatkovnih centrih, kot v IT oblakih.

 

Napoved pomika iz baznega tabora proti pustolovščini je bila na ramenih slovenskega vrhunskega alpinista Vikija Grošlja. Viki je poleg številnih vzponov v domačih in tujih gorah sodeloval na več kot tridesetih odpravah v neevropska gorstva. V Himalaji pa opravil enajst vzponov na vrhove desetih od 14. osemtisočakov. Ob njegovi življenjski zgodbi od Turnca do Himalaje v dvorani ni bilo nikogar, ki bi ostal ravnodušen. Vikija smo ujeli ravno par dni pred ponovnim odhodom v Nepal, kjer s svojim humanitarnem delovanjem osrečuje in daje upanje v boljše življenje številnim domačinom.

 

Od vseh udeležencev, polnih vtisov o mogočnih gora, se je izoblikovala skupina navdušencev za vzpon na Mojstranško ferato. Slabih 200 metrov nad muzejem namreč vasico pred poletno vročino ščiti Grančišče, na katerega se vijeta dve zahtevni smeri. Ker se pri svojemu delu zavedamo varnosti in zanesljivosti (predvsem pri podatkih), smo nadzor nad vzponom prepustili vrhunskim alpinistom in gorskim vodnikom pod vodstvom Tine Di Batiste skupaj z Gregorjem Koflerjem in Mitjo Šornom. Ker slika pove več kot tisoč besed, prepuščam vtise preko spodnjih fotografij. Dodal bi le to, da smo iz pustolovščine vsi udeleženci prišli kot zmagovalci. Sončen dan je na vrhu Grančišča odpiral razglede, ki so poplačali ves trud.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vmes se je v baznemu taboru precej dogajalo. Iskanje izhoda iz prostora doživetij neposredno pred muzejem pod bivakom II, prenesenega z Jezerov. Pa ogled muzejske zbirke ob dodatni razlagi Matjaža Podlipnika, predsednika turističnega društva Dovje Mojstrana. Številni pogledi proti skupini plezalcev po ferati so marsikomu vzbudili skomine, spet drugim pa skrb in strah ter zadovoljstvo, da so ostali »na varnem«.

 

 

 

Kar pa se tiče kulinarike, so brbončice prišle na svoj račun. Chef Klemen Košir je svoj program otvoril z uvodno joto, ki je ogrela želodce za kasnejše hode. David Božič in Žiga Žnidar sta pod Klemnovo taktirko pripravila rostbif na žaru, tuno s sezamom, pečeno zelenjavo in številne jedi s prefinjenimi podrobnostmi.

 

 

 

Kljub temu, da smo v napetemu življenjskemu tempu vsi skupaj precej obremenjeni, imamo še vedno v genih zapisano, da človek izhaja iz narave. In v naravo se je potrebno večkrat vrniti. Se vidimo prihodnjič.