Z dronom na Dugi otok

Sproščeno ležim v viseči mreži, medtem ko se ta nežno pozibava sem ter tja. Njena tkanina je prijetna, mehka na dotik, sončni žarki mi čez krošnjo drevesa nežno božajo prstke na nogah. Vetra skoraj ni, občutim le, da mi na vsake toliko pomigajo slani kodri okrog ušes, ter po nogah ravno prav zapiha topel vetrc. Glava počiva na zviti brisači in pogled mi beži nekaj metrov naprej proti svetlikajoči se gladini. Sliši se butanje valov ob obalo in enakomerno petje škržatov povsod okrog mene, kot nek stereo z zvočnikov. Vsaj eden izmed njih mora bit v grmovju v moji neposredni bližini, saj se vsake toliko časa oglasi iz leve strani.

Slika
Prve slike obale iz ptičje perspektive posnete z dronom.

 

Slika
Zaliv Sakarun navdušuje z drobnim belim peskom in čistim morjem.

 

Slika
Pogled na svetilnik Veli Rat. Del zgradbe je namenjen turističnim namestitvam. Vsakdo pa se lahko povzpne na vrh in občuduje razgled 42m nad tlemi.

 

Kamp je miren, sredni dneva je. Najmlajši spijo, kolesarji in pohodniki so se že vrnili iz jutranjega pohajkovanja, večina odraslih po kosilu počiva v senci, le na obali je še nekaj nadobudnežev, ki se ob močni pripeki vztrajno nastavljajo soncu. Kaj jih žene k temu, mi je že od nekdaj neznanka.

 

Moj partner se v sosednji mreži tiho muza ob branju časopisa. Prebira dejstva o globalnem segrevanju, športu in politiki, vzklika ter zmajuje z glavo. Po pravici povedano, mi je ta trenutek vseeno, zato preslišim glasove z odgovorom "mhm" ter se raje osredotočim na lenobno brenkanje na strune, ki se sliši iz daljave. Čisto počasi se menjajo akordi, da zaprem oči in prazne glave uživam ob nežnih glasovih kitare. Pred očmi se mi prikazujejo le turkizni in zeleni odtenki preteklih dni.

Slika

 

Slika

 

Moj um je miren, noge prijetno utrujene, koža slana in nobenih večjih skrbi. Znaki vsakodnevnega stresa po dobrem tednu oddiha počasi izginjajo.

 

Slika

 

Slika
Zelen gozdiček na poti proti Strašni peči.

 

 »A greva poiskat eno naravno znamenitost za katero sem slišala?« se v meni prebudi raziskovalni duh. Vedno imam rada kakšno novo dogodivščino ali potep v neznano. Naslednji dan že zjutraj kreneva na pot. Po kratkem iskanju prave ceste in vožnji po neoznačenem in ozkem makadamu, kjer samo držiš pesti, da nikogar ne srečaš nasproti ter, da ne nasedeš v eni izmed mnogih lukenj po strmi poti navzdol, prispeva v zaliv. Nikjer nikogar, le prašna cesta in nizek borov gozd mešan z bodečim grmovjem. Zahvaljujoč novodobni igrači lahko z malo iskanja s ptičje perspektive sploh najdeva pot, ki vodi proti obali.

Slika
Z dronom najdeva pot do obale.

 

Slika

 

Odpraviva se peš po poti navzdol, le s klobukom, kopalkami in brisačo okrog vratu čakajoča na novo dogodivščino. Po kratkem sprehodu čez gozdiček se končno odpre čudovit pogled na strmo pobočje iz karbonatnih kamnin apnenca in dolomita, nastalo pred nekaj sto milijoni let. »Našla sva ga, Zmajevo oko!« se razveselim in že razmišljam, kako premagati strah in skočiti v to morsko jamo. Na prvo oko zgleda kot temen bazen vklesan v strme bele skale, kjer se ne vidi dna. Občudovala sva ga iz vseh strani, se opogumila in v njem tudi zaplavala. Pod vodno gladino je v njem čista tišina, kljub temu, da ima podvodni hodnik skozi katerega vanj vdira voda.

Slika
Pred nama se razprostira apnenčasto območje z nadvse zanimivim poplavljenim vhodom v jamo.

 

Slika
Zaliv Brbišćica je znan po zanimivih kraških oblikah, med njimi je tudi Zmajevo oko.

 

Vesela, da sva se premaknila iz udobne viseče mreže sva si obljubila, da naslednjič raziščeva vse kotičke tega zaliva, najdeva še kakšen fosil na skalah iz daljne zgodovine ter priveslava z morske strani v bližnji dve jami.

 

Mnogim predstavlja dopust samo brezkončno poležavanje na plaži, zame konkretno je odklop kombinacija počitka, gibanja in raziskovanja. Ko se odprte glave in brez pričakovanj potikaš naokoli, zanimivih krajev ne zmanjka.

Eva Borin
Eva Borin

Ljubljančanka, diplomirana FRI-jevka, nova članica ekipe razvijalcev v podjetju OurSpace. Ljubiteljica narave in živali. 
V prostem času se ukvarjam z glasbo. Pojem že od malih nog, trenutno prepevam v pevski skupini Sankofa, kjer raziskujem tradicionalno glasbo Afriške celine. 

Zadnje v blogu Čebelnjak:
Morda vas zanima tudi: