OSTANITE DOMA IN JIM PRISLUHNITE

Imamo dve ušesi in ena usta, da dvakrat več poslušamo kot govorimo. Zato v duhu današnjega časa prisluhnite starejšim ljudem in tistim šibkega zdravja in ostanite doma. Ker pa je ravno pomlad, čas, ko se življenje prebuja, imate tudi priložnost, ki se vam ponuja le na našem planetu in nikjer drugje v osončju in niti v naši galaksiji ne. Prisluhnite jutranjemu zboru in dnevnim solistom ptičjega sveta.

 

p
Taščica.

 

Ptičje petje ima dve osnovni funkciji: odgnati tekmece in privabiti družico. Če poje ptič, gre skoraj gotovo za samca. Ta zbor, ki ga poslušate zjutraj, je torej moški pevski zbor.

 

Kaj sploh je ptičje petje? To je način medsebojnega komuniciranja. Ptice pojejo zato, da povejo tekmecem “spelji se”, bodočim partnerjem pa “pridi k meni”. S tem si na tako olikan in lep način  povedo, da je bolje, da nasprotnik odleti naprej in se ne ustavlja, ker drugače… pa vse kletvice vmes, ki jim ni para med jeziki. Premori med petjem omogočajo, da poslušajo, če je blizu kakšen tekmec ali družica. Njihovo petje sta izoblikovala čas in okolje, podobno, kot so se izoblikovali reperji na obalah Amerike ali pa jodlarji v Alpah.

 

Moj nono ni bil jodlar, je pa po govoricah pel kot slavček. Jaz pojem bolj kot… vrabec. Vsi vemo za pregovor “poje kot slavček”, kako v resnici slavček poje, pa ve le malokdo.

 

 

Slavček ima nabor do 300 različnih ljubezenskih pesmi. Na drugi strani pa imamo tudi take brez prevelike domišljije, ki drgnejo eno in isto ves čas. Vrbji kovaček lahko zapoje svojo pesem tudi do pol miljon-krat v eni sezoni.

 

Ptice lahko po petju tudi prepoznamo. In če kdo dvomi v to, je tu dokaz. Vsak prepozna vsaj eno ptico po petju. In naslednjo jo gotovo vsi.

 

 

Pesem jim pomaga, da se bolje sporazumevajo. Omogoča sporazumevanje na velike razdalje in skozi gosto vegetacijo. Zvok se širi na vse strani, mimo vseh vogalov in ovinkov, da je le dovolj močan. Bobnarica ima med vsemi ptiči eno najdlje segajočih pesmi. Najglasnejših. Ni daleč za najglasnejšimi na svetu.

 

 

Ptice uporabljajo vrsto zvoka, ki potuje najbolje v okolju, kjer prebivajo, kjer gnezdijo. Tekoča voda povzroča številne šume, zato druge zvoke tu težko slišimo. Tu so najboljši visokofrekvenčni zvoki.

 

 

Druga strategija, kako prenesti zvok daleč je, poleteti visoko in zapeti pesem medtem, ko se spuščaš k tlom. To zelo dobro obvlada ptica, katere petje mi je najbolj pri srcu, hribski škrjanec.

 

 

S petjem pa ne komunicira samo s sebi enakimi, ampak tudi sporoča plenilcem, da je v zelo dobri telesni formi in ga bo težko ujeti. Ker samo zdrav in krepak ptič lahko poje celo medtem, ko ga drugi lovijo. Človek lahko uporablja številne pripomočke, da polepša in ojača svoj glas. Nekateri celo pojejo na playback. Ptice ne varajo s petjem. Ne morejo prikrivati, da so večje, močnejše, boljše, lepše kot pa so v resnici. Samo tisti, ki imajo energije in moči v presežkih, si lahko privoščijo glasno, dolgo petje, ki prežene vse tekmece in privabi najlepšo družico.

 

p
Lišček.

 

Najboljši čas za poslušanje ptičjega petja je jutro. Nihče ne ve točno, zakaj. Morda zato, da najmočnejši samci po hudi prekrokani noči pokažejo, da so oni še vedno sposobni petja, in to zelo glasnega. Vseeno pa je včasih bolje, da nekatere vrste pojejo bolj zgodaj, druge pa malo kasneje, še posebej, če so si napevi podobni. Povsem usklajen jutranji koncert.

 

Rjavi oponašalec, ki živi v Ameriki, ima okrog 2000 različnih pesmi v svojem repertoarju. Pri nas je primerljiv cikovt.

 

 

Bičja trstnica proizvede eno najdaljših in najbolj kompliciranih pesmi med pticami. Posamezni samec lahko ne ponovi enake pesmi z enakimi element na istih mestih v svojem življenju. Škorec lahko celo beatboxa.

 

 

Nekatere ptice selivke, kot je močvirska trstnica, imajo mednarodni nabor pesmi. Ko so v Afriki, se tam naučijo nekaterih pesmi domačinov, ptic, ki tam živijo, in jih potem vključijo v svoje petje. Tako pove samici, kam hodi na zimovanje. Katera letovišča obiskuje.

 

Ptičje petje pa ni samoumevno. Vsi ga občudujejo, opevajo, a z našimi sebičnimi nepremišljenimi dejanji za marsikatero pesem poskrbimo, da bo kmalu utihnila za vedno. Tudi v Sloveniji. Tako je že vprašanje, če še lahko kje prisluhnemo napevu črnočelega srakoperja ali pa vrtnega strnada.

 

 

Ptice so skladale in pele veliko prej, kot so divji možje piskali na svojo piščal divjim babam. Prisluhnimo pticam in se naučimo, kako na lep način nekoga poslati nekam ali pa katero privabiti. Prisluhnimo jim in bodimo odgovorni ter poskrbimo, da njihovo petje ne utihne za vedno.

 

p
Čopasta sinica.

 

p
Čižek.

 

p
Kalin.

 

p
Čižek in lišček v ozadju.

 

Referenca: https://www.xeno-canto.org/ XENO-CANTO - Sharing bird sounds from around the world

Aljaž Rijavec
Aljaž Rijavec

Sem popolnoma avtonomen humanoid starejše verzije proizveden v prejšnjem tisočletju. Dolgočasni so mi dnevi brez oblačka in tisti brez sonca. Obožujem gore podatkov in iskanja smisla v nesmislu. Nimam prostega časa. Nimam hobijev. Vse delam zares. Zanima me vse živo in neživo. Trudim se biti multifunkcijska naprava in ob tem uživam.

Zadnje v blogu Čebelnjak: